S PRODAJO SMO ŽE PRIDNO ZAČELI. ČE ŽELITE BITI O PONUDBI IN DOSTAVAH OBVEŠČENI TUDI NA
E-NASLOV, KLIKNI NAROČI IN MI GA LE TAM ZAUPAJ.
LISTNATE RASTLINE
Blitvo lahko gojimo v različnih barvah. Rdeča in rumena bosta poleg zelene prav lepo polepšali naše vrtove in tudi naše jedi. Blitva prezimi na vrtu, zato lahko vzgajamo sadike dvakrat na leto. Prvo setev opravimo zelo zgodaj, že v mesecu februarju - to blitvo bomo uživali predvsem v poletnem času. Drugo setev pa opravimo v juniju, da prezimi na vrtu in jo lahko jemo vse do pomladi. Bolj trgamo liste, bolj blitva raste. Vzgoja sadik je zelo nezahtevna in zato primerna tudi za začetnike.
Brstični ohrovt je zimska zelenjava, ki prezimi na vrtu. Njegov okus je veliko boljši, če ga jemo po nastopu prve zmrzali. Sejati ga moramo že kmalu spomladi, saj raste zelo počasi. Najboljši čas za setev je vsekakor april. Sadike lahko vzgojimo na prostem ali v platojih.
Cvetača in brokoli ne marata vročine, zato ju posejemo ali zelo zgodaj v februarju ali pa potem junija za jesednko pridelavo. Poleti ne tvorita pravih oblik in oba prehitro uideta v cvet. Če želimo cvetačo ali brokoli pridelati spomladi, moramo semena že zelo hitro sejati in si vzgojiti sadike. To pomeni že meseca februarja. Obe rastlini sta neobčutljivi za mraz, zato lahko setev opravimo kar v kalilniku ali rastlinjaku.
Endivija je jesenska in zimska rastlina. Bodimo previdni pri izbiri semen; če želimo, da navrtu tudi prezimi, si izberimo takšno, ki je za to primerna. Dobro zdrži pri temperaturah do -5 C, večji mraz pa ji škoduje. Priporočam, da je pozimi pokrita s kopreno. Ko je še majhna, lahko endiviji porežemo zunanje liste, pa bo rasla še naprej. Če jo porežemo nekaj centimetrov nad korenino, bodo listi znova odgnali.
Kolerabica prav zares ne sme manjkati na vrtu že zgodaj spomladi, zato priporočam setev v mesecu februarju. Lahko izberemo zeleno ali vijolično. Ko je še mlada, jo lahko pojemo kar svežo, saj je polna antioksidantov in vitamina C. Če jo želimo imeti svežo na vrtu skoraj celo leto, jo sejemo večkrat v sezoni.
Ker kitajsko zelje na vrtu ne prezimi, je zelo pomembno, da ga sejemo že poleti. Priporočam setev dvakrat do trikrat v intervalih, saj nikoli ne vemo, kakšna zima nas čaka. Kitajsko zelje gosenice zares obožujejo, zato moramo pri vzgoji biti zelo pozorni in sadike že od malega vzgajati pod mrežo, kjer metulj ne pride blizu.
Listnati in kodrolistni ohrovt morda pri nas še nista tako razširjena, toda nedvomno priporočam, naj v jeseni in pozimi ne manjkata na vrtu. Zelo dobro prezimita, tako da si lahko z njima obogatimo marsikatero jed tudi pozimi. Ste vedeli, da si lahko iz ohrovta pripravimo zelo zdrav domači čips?
Mlada čebula je čebula, ki jo vzgajamo iz semena. Če želimo še isto leto iz semena vzgojiti odraslo čebulo, moramo semena zelo hitro v mesecu februarju že sejati na toplo. Lahko pa vzgojimo mlado čebulo in jo skozi leto svežo režemo. V tem primeru jo lahko na vrt presadimo v šopih. Sproti lahko porežemo zunanje čebule, da notranje dobijo več prostora za rast.
Ste vedeli, da tudi motovilec lahko vzgojimo iz sadik? Posejemo ga v setvene plošče in ko so sadike dovolj velike, jih presadimo na gredo ter razporedimo tako, da jim damo dovolj prostora za rast. Tako bodo zrasle v veliko lepše in večje rastline. Če želite, pa lahko sadike vzgojite v odrasle rastline kar v setvenih ploščah. Ko je motovilec pripravljen za pobiranje, ga porežete kar neposredno iz plošč. Plošče imamo lahko na prostem, kje v zavetju ali pa si naredimo domači kalilnik.
PLODOVKE
Bob in grah lahko vzgojimo iz sadik, ki jih marca presadimo na vrt. Tako dobimo zgodnji pridelek. Bob z vrta odganja voluharja, zato lahko sadike tudi razporedimo naokoli po vrtu.
Buče in bučke lahko vzgojimo iz sadik. Sadike vzgajamo, če nam na vrtu težave delajo polži, ki pojedo že prve listke. Za rast potrebujejo veliko hranil, zato bodite pozorni pri izbiri prave zemlje. Še ena velika prednost vzgoje sadik je, da se pridelkov lahko razveselimo že zelo hitro.
Čilije in feferone lahko vzgojimo tudi v večjih loncih. So odlična popestritev vrta, saj lahko izbiramo med sortami različnih barv, oblik in robustnosti. Če ste ljubitelj pekočega, čiliji in feferoni na vrtu ne smejo manjkati. Seveda tudi sladki feferoni ne, pri nas imajo te najraje otroci.
Fižol lahko tudi vzgojimo iz sadik, čeprav se morda zdi malce nenavadno. Vzgoja sadik je dobrodošla kadar na vrtu nagajajo polži, ki pojejo že kalčke. Poleg tega, je veliko lažje nadzorovati setev in rast v prvih nekaj tednih.
Jajčevec je toploljubna rastlina, pri kateri je vzgoja sadik obvezen proces. Sadike rastejo zelo počasi, zato se moramo dela lotiti že zgodaj v februarju ali marcu. Jajčevec na vrtu ne sme manjkati, še posebej, če ste ljubitelji domačega ajvarja, v katerem je jajčevec obvezna sestavina.
Koruzo lahko tudi vzgojimo iz sadi. Opozorila bi le, da se različne sorte koruze pogosto križajo med seboj, zato naj jih na vrtu ne raste preveč. Prav tako je potrebno biti pozoren na morebitno polje koruze v bližini vrta. Na vrtu so koruza, fižol in buče dobrodošel trojček. Fižol se ovija po koruzi, buče s svojimi velikimi listi nudijo zaščito zemlji in zadržujejo vlago. Če želimo fižol povzpeti na koruzo, jo moramo sejati 14 dni pred fižolom, saj fižol raste hitreje in lahko koruzo zaduši.
Tudi kumare in kumarice lahko vzgojimo iz sadik. Za rast potrebujejo veliko hranil, zato bodimo pozorni pri izbiri prave zemlje. Prednost vzgoje sadik je, da so mlade sadike varne pred polži in pridelkov se lahko razveselimo že zelo hitro.
Vzgoja sadik lubenic in melon je skoraj nujna, če želimo imeti obilen pridelek. Na vrtu nam že na začetku težavo lahko povzročajo polži, zato je vzgoja v zavarovanih prostorih veliko bolj varna. Vzgojo začnemo že v mesecu marcu.
Paprike najdemo različnih oblik, barv in okusov. Semena najlepših plodov si lahko vsako leto shranimo za prihodnje leto. Paprike ne moremo sejati neposredno na vrt, saj ne bi pravočasno obrodila, zato je vzgoja sadik nujna.
KORENOVKE
Če smo čebulo in česen jeseni pozabili posaditi na vrt, lahko pozimi vzgojimo tudi nekaj sadik teh dveh rastlin, da ju bomo lahko presadili na prosto, takoj ko bo zemlja pripravljena. Lahko jih posadimo v tulce toaletnega papirja, potem pa presadimo na vrt.
Tudi ingver in kurkumo lahko brez težav vzgojimo doma. Potrebujemo le večja korita, dobro zemljo in gomolje. Ker za rast potrebujeta veliko časa, sadike vzgojimo pozimi, nato jih v maju presadimo v korita ali na vrt. Za rast potrebujeta zelo rahlo zemljo, ki dobro zadržuje vlago, ter veliko vode in hranil.
Sadike kolerabe lahko vzgajamo tudi na vrtu, kje ob robu, kjer najdemo prostor, in jo potem razsadimo, ko se sprosti mesto na vrtu. Koleraba z enkratnim presajanjem zraste lepša in debelejša kot če jo direktno sejemo.
Krompir si lahko pridelate že zelo zgodaj - v aprilu in maju, če izberete zgodnjo sorto in krompir vzgojite kar v zaboju.
Semena rdeče pese lahko posejemo že v februarju, sadike presadimo na vrt v začetku aprila in peso pobiramo že konec junija. Tako se sprosti mesto na vrtu za vso jesensko in zimsko zelenjavo, ki jo sejemo že poleti. Rdeča pesa v poletni vročini ne uspeva najbolje, zato se z zgodnjo vzgojo izognemo tudi tej težavi.
Tudi redkvice, ki so na voljo različnih barv in oblik, lahko vzgojimo iz sadik. Če jim bomo dali dovolj prostora za rast, jih bomo lahko zrele jedli kar iz posodic. Za vas pa imam tudi poseben trik: če želite, da redkvice iz sadik zrastejo debelejše, jih posejte že v februarju in marca čim prej presadite na vrt.
Sladki krompir ali batata je še ena posebnost, ki jo lahko vzgojimo na vrtu le, če že vnaprej vzgojimo sadike. Vzgoje sadik se lotimo že v februarju ali marcu na toplem in sicer malo drugače, kot smo navajeni vzgajati druge sadike. Če niste še nikoli poskusili, vam priporočam, da se letos lotite dela. Če nimate shranjenih svojih gomoljev, jih lahko kupite v trgovini. Izberemo lepe in srednje debele, torej take, kakršne si sami želimo vzgojiti naprej.
Poznamo različne vrste zelene: listno, gomoljno in stebelno.
ZELIŠČA
