Tale čudovita hiška je torej postala naš dom. Seveda ni ostala tako gola, ampak smo iz domače ilovice naredili omete in jo ometali, ter zaščitili. To je bila moja naloga, naloga K. pa je bila, da hiško tudi znotraj spremeni v lepi domek. Prvo leto smo iz Ljubljane pripeljali kar nekaj sadik, ampak nam je obnova hiške vzela preveč časa, da bi si lahko postavili pravi vrt. tako smo vse te sadike posadili le na en del travnika, kjer pa so vse dobrote prehitro zavohale srne in nam vse pojedle. Tako, da tisto sezono nismo prav veliko pridelali. Nekaj za sproti je bilo, kot pa sem že omenila, pa je bila prioriteta naša hiška, ki smo jo do zime morali urediti.
Uživali smo, končno mir, zelenje, čas, da delaš karkoli želiš. NARAVA.
Leva slika je meso, kjer smo pozimi postavili visoke grede in kjer danes stoji ograček s čudovito leseno ograjo.
Desna slika pa je konec posesti, kjer smo si uredili mesto za počitek, danes pa je tam ribnik in zeliščni vrt.
Prvi projekt vrtnarjenja že poleti je bil novi rastlinjak. Če že nismo uspeli vrtnariti čez leto, pa smo si želeli imeti veliko hrane vsaj pozimi. Tako je moj bratec naredil rastlinjak iz vsega materiala, ki smo ga našli na posesti, kupili smo le folijo. Poceni špas... Dolgo nam je služil.
Ata pa nas je pridno založil s sadikami, ki so mesto dobili v rastlinjaku. Juhu, veselje se je začelo.
Ko pa je prišla zima pa smo imeli čas tudi za vrt. Začela sem s planiranjem vrta in, ker zima ni bila huda, smo prve grede pripravili že pozimi. Saj veste, da visoke grede je najboljše postaviti jeseni ali pozimi, da se do pomladi že usedejo na pravo višino in mesto. Ja, odločili smo se za visoke grede, saj je bila zemlja, kjer smo se odločili za vrt kar ''umazana''. Zato sem se odločila, da jo malo prečistimo.
Takole je izgledal naš prvi projekt izdelave vrta na novi posesti. :)
Ko pa je prišla pomlad, pa smo se lotili še dveh večjih projektov, Sosedje so pomagali in nam preorali njivo, sami pa smo kar ročno iz travnika naredili vrt.
Na njivi smo gojili krompir in poskusili še z drugimi žitaricami in nekaj rži nam je celo uspelo pridelati.
Najbolj pa smo bili veseli zaloge krompirja, ki smo ga res imeli za do nove sezone. Koliko dobrot. Takrat sem se šele začela zavedati, kako smo lahko srečni, da imamo zemljo, kjer vse te dobrote lahko vzgojimo.
In moja ljubezen do vrtnarjenja se je le še poglobila. To je res tisto, kar si želim delati celo življenje.
Naš vrt - travno rušo smo ročno odstranili in iz nje naredili gomilaste grede, zemljo pa s posebnimi vilami, ki jih je naredil K. sam, prerahljali. Velik poudarek smo tisto leto posvečali zastirki, da smo vrtu nazaj vrnili humus, ki smo ga odstranili. Vrt je čudovito obrodil in bilo je izdelkov za izvoz.
Moram povedati, da fanta sta v naravi, na vrtu in v gozdu neizmerno uživala. Odločitve selitve nisva niti za trenutek obžalovala. Pa niso bili vedno najlažji trenutki, ampak skupaj smo zmogli premagovati vse ovire na poti.
V blatu, z blatom, bosi, razigrani, veseli - to smo bili mi.
Se beremo naslednji petek, ko vam razkrijem kaj novega in lepega smo delali naprej. :)
Hvala, ker nas spremljate,
Brigita